TETRAEDER
SPOMINSKO OBELEŽJE OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
1991
KLJUB NEKATERIM SKEPTIČNIM POGLEDOM NA PRISPEVEK TERITORIALNE OBRAMBE PRI NJENEM RAZVOJU IN VLOGI V OSAMOSVOJITVENI VOJNI DEJSTVA V RAZVOJU DOGODKOV DOKAZUJEJO RAVNO NASPROTNO. STRATEŠKA ODLOČITEV O VZPOSTAVITVI SISTEMA SLO IN DS JE V SLOVENSKEM PROSTORU BILA SPREJETA ZELO VSESTRANSKO, KOT OSNOVA ZA URESNIČITEV ŽELJE PO SAMOSTOJNI SLOVENSKI VOJSKI. SISTEMSKI PRISTOP K NJENI IZGRADNJI JE OB SODELOVANJU OBRAMBNIH STRUKTUR OMOGOČIL ZAVAROVANJE REFERENDUMSKE ODLOČITVE DRŽAVLJANOV SLOVENIJE. TO TRDITEV POTRJUJEJO DOGAJANJA V KATALONIJI, KJER KLJUB VEČINSKEMU GLASOVANJU ZA SAMOSTOJNOST SAMO POLICIJI, DRUGIH OBOROŽENIH STRUKTUR PA NISO IMELI, NI USPELO UVELJAVITI SUVERENOSTI. USPEŠNOST SPLOŠNEGA LJUDSKEGA (TERITORIALNEGA) ODPORA PA SE JE IN SE ŠE USPEŠNO OHRANJA (ŠVICA, AVSTRIJA, FINSKA) IN IZVAJA V UKRAJINI.
ZGODOVINSKI ORIS ORGANIZIRANJA
TERITORIALNE OBRAMBE
V MISLINJSKI DOLINI
Teritorialna obramba Republike Slovenije je bila ustanovljena 20. novembra 1968. Na območju občine se je 1969 formiral 2./32. brigade TO, poimenovane po Karlu Destovniku Kajuhu s sedežem v Velenju. Brigada je imela tri bataljone, ki so bili sestavljeni iz obveznikov posameznih občin (Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne). 2. bataljon iz občine Slovenj Gradec je bil popolnjen s 3. četo iz občine Dravograd. Za koordinatorja je bil imenovan major Ivan PAČNIK, ki je kasneje z Odlokom o ustanovitvi občinskega štaba TO občine Slovenj Gradec 16. oktobra 1975 bil imenovan za poveljnika le-tega. Štab je bil podrejen PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine s sedežem v Celju. Za obdobje do leta 1990 je bilo značilno oblikovanje poveljstev in enot ter štabov TO krajevnih skupnosti in delovnih organizacij (OZD). V tem času se je dvakrat menjala formacija štaba in njenih enot. Menjava formacij je bila vezana na strategijo in koncept SLO in DSZ. Iz manjših prostorskih enot in štabov po krajevnih skupnostih (ŠTOKS) so se formirale splošno – namenske enote za delovanje znotraj in izven občine. ŠTOKS in enote velikosti voda so skupaj s pripadniki narodne zaščite (NZ) imeli naloge zavarovanja pomembnejših objektov in pri morebitni zasedbi ozemlja KS zaščiti elementov partizanske baze. S formiranjem PŠTO Koroške s sedežem v Slovenj Gradcu, ki je pričel z delom s 1. 1. 1980, pa je OŠTO spadal pod novo poveljstvo in z njegovim ukinjanjem zopet prešel pod poveljstvo PŠTO ZŠ Celje.
Z intenzivno izgradnjo vojaških kolektivov in usposabljanjem na vseh nivojih se je TO občine razvila v upoštevanja vredno vojaško silo, ki je bila ocenjena z visoko stopnjo bojne pripravljenosti. Kadrovsko popolnjevanje poveljstev in enot je potekalo večplastno predvsem po moralni pripravljenosti posameznika, njegovi splošni strokovnosti in ugledu v domačem okolju. Začetna kadrovska baza je bila ustvarjena že z vključevanjem mladincev-mladink prostovoljcev iz srednjih šol ter le-teh pred in po odsluženju vojaškega roka v formacijske enote. V prvi fazi kot 10% rezerva, kasneje pa na odgovorne dolžnosti glede na vojno evidenčno specialnost (VES). Posebna pozornost je bila na popolnjevanju enote za protidiverzantsko delovanje (PSD), ki je bila popolnjena samo s pripadniki, ki so prostovoljno želeli biti v tej enoti in so imeli na domu tudi osebno oborožitev z bojnim strelivom. Mobilizacijski čas te čete je bil zelo kratek (M+6), ne glede na zatečeno lokacijo in čas. Ta enota je imela poleg uradnega vpoklica preko Oddelka za ljudsko obrambo (OLO) še specifičen samosklicni sistem, kjer so se pripadniki med seboj obveščali neposredno preko telefona ali z osebnim stikom.
Z vsestranskimi strokovnimi, kadrovskimi, materialnimi in motivacijskimi ukrepi so se gradili notranji odnosi in s tem kolektivi oz. enote kot celote, kar pa se je odražalo tudi navzven pri ugledu TO. Čeprav je bila TO v Strategiji SFRJ kot taka tudi posredno del oboroženih sil Jugoslavije, pa je v vrstah pripadnikov TO in med prebivalstvom postajala vedno bolj slovenska vojska. V sodelovanju z ostalimi strukturami je bila sposobna za samostojno opravljanje vseh nalog, ob podpori strokovnih institucij, gospodarstva in dajalcev materialnih sredstev, kar se je pokazalo v letu 1991.
Poveljstvo PŠTO Koroške (Mladen Mrmolja, Alojz Kamnik, Anton Matvoz, Ivan Golob) je 16. maja 1990 izdalo ukaz o premestitvi orožja OŠTO v skladišča JLA v celjsko vojašnico. To je bila zelo velika organizacijska in strateška napaka, ki je TO naredila veliko materialno in moralno škodo. S tem dejanjem so se spremenili tudi vsi načrti za izvedbo mobilizacije kot strateške operacije in bojne sposobnosti enot. Ta napaka je bila kasneje le z velikimi napori in entuziazmom v okviru organizacije manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) delno odpravljena. V strogi tajnosti so bile izvedene številne aktivnosti na področju načrtovanja uporabe, usposabljanja za namenske naloge, nova orožja in sredstva zvez. Glede na pomanjkanje orožja in nastale spremembe v osamosvojitvenem procesu (referendum, spreminjanja zakonodaje in možnosti intervencije JA, da prepreči te procese), je bilo potrebno v celoti izdelati oz. načrtovati uporabo enot TO glede na zatečeno stanje in bojno uporabo le-te glede na razpoložljivo oborožitev.
USPOSABLJANJA IN SODELOVANJE Z DPS
Usposabljanja in usposobljenost pripadnikov in enot TO so imela odločilno vlogo v načrtovanju in izvedbi namenskih nalog. Z individualnim in skupinskim usposabljanjem ob sodelovanju civilnih struktur se je dvigovala bojna pripravljenost. V mesecu septembru/oktobru leta 1990 je bila na območju Občine Slovenj Gradec izvedena zadnja večja združena taktična vaja “ZTV OSKRBA 90”. Na tej vaji, ki je bila namenjena prikazu in delovanju elementov partizanske baze, so sodelovale civilne institucije, TO in milica. Poudarek je bil na elementih partizanske baze (poljska bolnišnica, razne tehnične delavnice, oskrba z živili, tiskarna i.p.d.). Kljub temu, da je JLA odpeljala orožje OŠTO Slovenj Gradec, je le-ta opremil več enot velikosti bataljona z oborožitvijo, ki si jo je izposodil iz OŠTO Velenje in Radlje, ker je iz vojašnice Celje ni smel izvzeti. Vajo so si ogledali najvišji predstavniki nove vlade, parlamenta, RŠTO, 5. armadnega območja v Zagrebu in ZSLO SFRJ.
Vse enote in poveljstva so bile na enodnevnih in večdnevnih usposabljanjih za namenske naloge za primer zaščite suverenih odločitev RS. S tem se je tudi zagotavljala stalna pripravljenost dela sil, z menjavanjem lokacij pa zavajanje nasprotnika ob morebitni intervenciji JLA. Vse dejavnosti TO so potekale v sodelovanju z organi DPS (Oddelkom za LO, Izvršnim svetom in Skupščino občine Slovenj Gradec, milico, KS, DO, PGD, LD in društvi) ter zasebnimi dajalci sredstev iz popisa. Predvsem pa so se izkazale posamezne kmetije, ki so nudile logistično podporo enotam na terenu kot so: Plačnik, Turičnik, Žegel, Pridgar, Črnivnik, Čas in druge).
Sistemski pristop k rednemu in individualnemu usposabljanju častnikov, podčastnikov in specialistov je imel poseben prispevek k uspešnemu delovanju enot in zmanjšanju človeških in materialnih izgub med pripadniki TO in civilnim prebivalstvom. Z dobrim poznavanjem stanja in zmožnosti lastnih in nasprotnikovih sil je bila temu primerno uporabljena taktika delovanja in pogajanj. S trezno presojo in racionalno uporabo sil je bil dosežen cilj, da se JA prepreči zasedbo meje in prepreči namero Republike Slovenije, da se osamosvoji.
PREOBLIKOVANJE POVELJSTEV IN ENOT
Z ukinitvijo PŠTO Koroške 15.10.1990 so prešli vsi Občinski štabi TO Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec pod poveljstvo PŠTO Celje, ki so se s prištabnimi enotami ukinili 30.4.1991. Za območje Koroške se je formiral 83. Obm. ŠTO, ki je bil mirnodobno sestavljen iz pripadnikov stalne sestave ukinjenih štabov in vseh enot vojne – rezervne sestave. Štab je začel delovati 1. maja 1991 v domu upokojencev Slovenj Gradec v oteženih prostorskih in organizacijskih razmerah. Veliko število samostojnih enot, prekinjene prejšnje povezave poveljevanja, premalo oborožitvenih sredstev, razpršena lokacija tajnih skladišč, usposabljanja enot na terenu, usklajevanja z novo izvoljeno strukturo DPS ipd., so za novo formirani štab predstavljala velike organizacijske napore, ki pa jih je kljub temu uspešno izvedel. Izdelati je bilo potrebno vso novo mobilizacijsko dokumentacijo in načrte uporabe sil po različnih variantah in namenu delovanja.
ENOTE TO MISLINJSKE DOLINE: POVELJNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI, MOBILIZACIJSKA MESTA, SESTAVA IN GLAVNE AKTIVNOSTI
Viktor JEROMEL
poveljnik, major
Ožbalt FAJMUT
namestnik – načelnik štaba stotnik I.st.
1. 83. Območni štab TO (T-7334): poveljnik major Viktor JEROMEL, namestnik – načelnik štaba stotnik I.st. Ožbalt Ožbi FAJMUT, pomočnik za motiviranje stotnik I.st. Ivan LEKŠE in stotnik I.st. Metod SEKIRNIK, obveščevalne zadeve stotnik Milan TRETJAK, referent za saniteto stotnik Franc KOTNIK, dr. med. in stotnik Franc KRIŠTOFELC, dr. med., referent za inženirstvo stotnik I.st. Janko STANONIK, referent ABKO stotnik Marjan TUŠAK, major Risto STOJANOVIČ (od 25.6.1991 na bolniškem dopustu), referent za TIOO poročnik Roman HOJNIK, referent za zveze višji vodnik Janko ŠKRABELJ, častnik za varnost višji vodnik Anton SUŠEC, vodja pisarne Vida BARL, in Irena BARL. Poveljstvo štaba je bilo v Slovenj Gradcu, Šolska ulica 10 – stari dom upokojencev. V sestavi so navedeni le pripadniki iz občine Slovenj Gradec.
Štab je bil poleg navedenih popolnjen še s po enim profesionalnim častnikom iz občine Dravograd (major Herman JESENIČNIK), občine Radlje (major Zdravko VILAR) in občine Ravne (poročnik Primož ŠAVC) in petimi podčastniki.
Prištabne enote 83.Obm ŠTO: zaščitni vod (T-7334/4), poveljnik podporočnik Marko SCHÖNDORFER; vod vojaške policije (T-7334/7), poveljnik podporočnik Zdenko ČAS; zaledni vod (T-7334/6), poveljnik podporočnik Jože REK; Oddelek za zveze (T-7334/5), poveljnik višji vodnik Milan PERŠE, vsi v skladišču TO v PGD Slovenj Gradec. Sestava štaba s prištabnimi enotami po formaciji: 22 častnikov, 18 nižjih častnikov, 103 vojakov, skupaj 143 od 14 častnikov so bili le trije profesionalni častniki in od osmih podčastnikov trije profesionalni. Štab je izvajal namenske naloge za celotno Koroško pokrajino z več kot 40 enotami, kar je zahtevalo veliko organizacijskih naporov pri vodenju in poveljevanju.
2. 115 Pdivč (T-7334/10) (protidiverzantska četa), poveljnik stotnik I.st. Branko GARNBRET, namestnik poročnik Karlo KROPUŠEK; zbirališče: skladišče TO oz. PGD Slovenj Gradec, samosklicno obveščanje (orožje so imeli doma). Sestava po formaciji častniki 6, nižji častniki 11, vojaki 63, skupaj 80. Enota je sodelovala v večini bojnih aktivnosti na Koroškem. Blokirala in zajela je desant zveznih carinikov v Dravogradu, bila nosilka napada na karavlo Holmec in predaji karavle Libeliče ter varovanju mejnega prehoda, varovala premik oklepno mehanizirane kolone JA do prehoda iz območja Obm. ŠTO ter bila v pripravljenosti za delovanje proti diverzantsko terorističnim skupinam.
3. EPN (T-8334) (enote posebnega namena), poveljnik stotnik I. st. Ivan LAKOVŠEK, namestnik stotnik Bojan COKAN; zbirališče: gasilski dom Turiška vas (poveljstvo, jurišni odred, 1. in 2.četa), Tomaška vas in kmetija Črnivnik. Sestava po formaciji: 23 častnikov, 42 nižjih častnikov, 240 vojakov, skupaj 305. Enota je bila po formiranju na osnovnem usposabljanju, ki se je podaljšalo do neposredne uporabe. Ob prodoru kolone iz Maribora je bila enota angažirana po delih za blokado na Karavanigu pri Muti, blokadi in varovanju mejnega prehoda Vič ter blokadi oklepno mehanizirane kolone pred Dravogradom.
4. 97. Jod (T-7496) (jurišni odred), poveljnik stotnik Bojan ŠISERNIK, namestnik poročnik Ivan ŽERJAV; zbirališče – kulturni dom Podgorje. Sestava po formaciji: 12 častnikov, 20 nižjih častnikov, 106 vojakov, skupaj 138. Enota je delovala v napadu kolone JA v Dravogradu in kot rezerva za PDB pri napadu na Holmec v rajonu Poljane. Z delom sil je varovala RTV pretvornik Plešivec. V spopadu s kolono JA je imel odred največ nepovratnih in povratnih izgub.
5. 132. Pdesč (T-7334/13) (protidesantna četa), poveljnik stotnik I. st. Ivan BREZOVNIK, namestnik stotnik Janez OBU; zbirališče: gasilski dom Šmartno. Sestava po formaciji: 5 častnikov, 5 nižjih častnikov, 75 vojakov, skupaj 85. Enoti je bila pridodana posebna delovna skupina, opremljena s traktorji in motornimi žagami. Izvedla je fortifikacijsko oviranje letališča in pripravo za rušenje vzletno – pristajalne steze ter izdelala osebne in skupinske zaklonilnike. Ob preletu letal je s pridodanim Larv PZO nanje tudi ognjeno delovala. Del čete (en vod) je aktivno sodeloval v bojih na Holmcu z minometi 60 mm, še isti dan popoldan pa je bojno deloval v Dravogradu z obstreljevanjem kasarne v Bukovju. Ob preletu letal je četa s pridodanim Larv PZO nanje tudi ognjeno delovala.
6. 28.sč Mislinja (T-7334/15) (samostojna četa), poročnik Miran JEROMEL, namestnik poročnik Matjaž KONEČNIK; zbirališče: Gozdno gospodarstvo Mislinja (uprava GG) in KS Dolič. Sestava po formaciji: 7 častnikov, 6 nižjih častnikov, 109 vojakov, skupaj 122. Enota je izvajala naloge obrambe smeri Vitanje in Velenje. Po prodoru kolone na dravski smeri je bila kot rezerva uvedena za obrambo barikade pred Dravogradom in bila prva enota, ki je kljub slabi oborožitvi in v slabih vremenskih razmerah napadla oklepno mehanizirano kolono JLA.
7. 41. divv (T-7334/8) (protidiverzantski vod ), poveljnik poročnik Janez PLANINŠEC; zbirališče: skladišče TO oz. PGD Slovenj Gradec. Sestava po formaciji: častnik, dva nižja častnika, 20 vojakov, skupaj 23. Izvajali so svoje osnovne naloge pri blokadi kolone v Dravogradu.
8. Pehotna učna četa (T-7334/14), poveljnik stotnik Samo VONČINA, namestnik podporočnik Igor PRESEČNIK; zbirališče: Kulturni dom Stari trg. Sestava po formaciji: 6 častnikov, 11 nižjih častnikov, 11 vojakov, skupaj 28. Enota je izvajala naloge zbirnega centra za pripadnike JLA. Z naraščanjem števila prebeglih in zajetih pripadnikov JA je za večino zajetih iz drugih republik organizirala delo v športni hali SG, medtem ko so Slovenci ostali na osnovni lokaciji do odpusta.
9. 34. sv Pameče (T-7334/20) (samostojni vod), poveljnik podporočnik Igor KOS; zbirališče: Kulturni dom Pameče. Sestava po formaciji: častnik, nižji častnik, 35 vojakov, skupaj 37. Enota je izvajala naloge globinskega varovanja in bila v rezervi. Po prevzemu karavl je izvajala naloge na zavarovanju meje.
10. larv PZO (T-7334/9) (lahki artilerijski vod proti zračne obrambe), poveljnik stotnik I. st. Jože KORENT, namestnik stotnik I. st. Oto GRUBELNIK; zbirališče: letališče Turiška vas (enota je bila formirana 28/29.06.1991). Sestava po formaciji: 3 častniki, 5 nižjih častnikov, 25 vojakov, skupaj 33. Po formiranju je bila enota takoj uporabljena za branjenje letališča v Turiški vasi, kjer je tudi ognjeno delovala na prelet letal JA in obrambo RTV pretvornika na Plešivcu ter obrambo dravske smeri na Dobravi in kasneje na HE Dravograd.
11. Letalsko padalski vod, (T-7334/5), poveljnik stotnik Miroslav PERŠE, zbirališče: letališče Turiška vas (enota je bila v sestavi prištabnih enot 83. Območnega štaba TO, ki pa ni bila v celoti popolnjena). Sestava po formaciji: 4 častniki, 2 nižja častnika, skupaj 6. Enota je izvedla disperzijo letal na varne lokacije, v bojnih aktivnostih pa ni bila angažirana.
12. lr odd PZO (T-7334/11) (lahki raketni oddelek protizračne obrambe), poveljnik višji vodnik Matjaž ZIH, zbirališče: skladišče TO v PGD Slovenj Gradec. Sestava po formaciji: 2 podčastnika, 10 vojakov, skupaj 12. Enota se je formirala 1991.
13. Baterija MM 120 mm, poveljnik stotnik Tone BOŠNIK, zbirališče: Turiška vas. Sestava po formaciji: 5 častnikov, 4 nižji častniki, 44 vojakov, skupaj 53. Enota se je pričela formirati po 07. 07. 1991. Izvajala je usposabljanje za osnovne naloge.
14. Občinski center zvez, poveljnik poročnik Janko ČAS; zbirališče: lovska koča LD Podgorje. Sestava po formaciji: 2 častnika, 4 nižji častniki, 34 vojakov, skupaj 40. Zagotavljanje upravnih zvez za družbeno politične skupnosti. Mirnodobno je bil v sestavi Oddelka za LO, v vojni pa v sestavi štaba TO.
Večina enot je bila po prevzemu karavl na območju pristojnosti štaba angažiranih za varovanje državne meje z republiko Avstrijo.
Skupno število delujočih pripadnikov enot TO v občini Slovenj Gradec (številčno stanje do 30.7.1991)
Častniki | Podčastniki | Vojaki | VSEGA SKUPAJ |
97 | 131 | 865 | 1093 |
OPOMBA: Številčno stanje se je spreminjalo (od nekaj sto do 80% formacije ob mobilizaciji 26.-27.6.1991 ter se dopolnjevalo z v/o in prostovoljci). Število pripadnikov je konstantno naraščalo glede na zmožnost opremljanja z osebno in kolektivno oborožitvijo, ki je bila prepeljana (odpeljana) v skladišče JLA v Celje. Na Koroškem je bilo ob koncu vojne v sestavi 83. Obm ŠTO 1830 pripadnikov. Polna mobilizacijska sestava štaba pa je 4. julija štela 2265 častnikov, podčastnikov in vojakov mlajših letnikov.
MRTVI IN RANJENI
V boju pri Dravogradu je padel vojak VINKO REPNIK, pripadnik EPN, ranjeni in hospitalizirani v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so bili iz 97. Jod TO Slovenj Gradec:
1. Rudi Rogelšek, prostovoljec
2. Dušan Šmidhofer, prostovoljec
3. Stanko Hribernik, 4.v
4. Milan Zagernik, 4.v
5. Bojan Grešovnik, zv in
6. Oto Pok iz 41. div.v Slovenj Gradec.
V bojih na Holmcu so bili poškodovani: Jožef Sovič in Anton Anželak, poškodba ušesa – počen bobnič, ter Andrej Vengušt, zvin noge v gležnju.
|
Ožbalt Ožbi FAJMUT ppk. dipl. obramboslovec |
Marjan LINASI dr. zgodovinskih znanosti
|
VIRI
– Iz osebnega arhiva Ožbalta Fajmuta, Ludvika Pušnika in Darka Hlupiča
– Dokumenti
– Spletne povezave
SEZNAM KRATIC (z razlagami in prevodi)
115.Pdivč – 115 protidiverzantska četa
132. Pdesč – 132. protidesantna četa
28. sč –28. samostojna četa
34. sv – 34. samostojni vod
41. divv –41. diverzantski vod
83. Obm ŠTO – 83. Območni štab teritorialne obrambe
97. Jod – 97. jurišni odred
CNN – Ameriška poročevalska televizijska postaja
CZ – Civilna zaščita/civilna zaščita
DO – delovna organizacija
DSZ – družbena samozaščita
EPN – enota posebnega pomena
GD – Gasilko društvo/gasilsko društvo
JA – Jugoslovanska armada
JLA – Jugoslovanska ljudska armada
KS – krajevna skupnost
larv PZO – lahki artilerijski vod protizračne obrambe
LD – lovska družina
LO – ljudska obramba
Lr odd PZO – lahki raketni oddelek protizračne obrambe
LZS – Lovska zveza Slovenije
M+6 – čas začetka mobilizacije + čas zaključka mobilizacije
MM – minometi
MSNZ – Manevrska struktura narodne zaščite
NŠ – načelnik štaba
NZ – Narodna zaščita / narodna zaščita
OLO – Oddelek za ljudsko obrambo
OŠTO – Občinski štab za teritorialno obrambo
OZD – Organizacija združenega dela
OZN – Organizacija združenih narodov
OZVVS – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo
PGD – prostovoljno gasilsko društvo
PŠTO – Pokrajinski štab za teritorialno obrambo
PŠTO ZŠ – Pokrajinski štab teritorialne obrambe zahodno štajerske
PZO – protizračna obramba
RS – Republika Slovenija
RŠTO – Republiški štab za teritorialno obrambo
SFRJ – Socialistična federativna republika Jugoslavija
SLO – splošni ljudski odpor
SLO – Splošni ljudski odpor
SLO in DS – splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
ŠTOKS – Štab za teritorialno obrambo krajevne skupnosti
TIOO – terensko izvidniška-obveščevalna organizacija
T-7334 – oznaka-šifra vojne formacije /v nadaljevanju nižje enote
TO – Teritorialna obramba / teritorialna obramba
v – vod
v/o – vojaški obveznik
VES – vojno evidenčna specialnost
ZSLO – Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo
ZTV – združena taktična vaja
zv – zaledni vod